DP Agencija d.o.o.

Mobing na delovnem mestu

Številni pravni akti v RS dajajo pravno podlago za preprečevanje mobinga na delovnem mestu. Naj omenimo zgolj dva predpisa, ki urejata navedeno področje. In sicer Zakon o delovnih razmerjih in Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Vsak delodajalec mora zagotavljati takšno delovno okolje v katerem naj ne prihaja do trpinčenja, oziroma drugih oblik nezaželjenega vedenja ali nadlegovanja na delovnem mestu. Delodajalec za potrebe preprečevanja mobinga na delovnem mestu, običajno pooblastiti strokovnega delavca, oziroma zunanjega pooblaščenca, ki je zadolžen za predmetno področje. 24. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu opredeljuje področja mobinga in tudi določa konkretne naloge strokovnega delavca, oziroma pooblaščenca za področje preprečevanja mobinga. Ponavadi delodajalec normativno uredi omenjeno področje, in sicer tako, da sprejme interni akti delodajalca s katerim podrobneje opredeli posamezna nedopustna ravnanja, ki bi lahko pomenila mobing, ter postopek, ki sledi po prejemu pritožbe, zaradi mobinga. Pomembno je, da se pooblaščenec za preprečevanje mobinga ukvarja zgolj s področjem preprečevanja mobinga in ne morebiti tudi z drugimi pritožbami, ki vsebinsko niso povezane z mobingom. Prav tako je priporočljivo, da se pritožbo posameznika čimprej obravnava, ter izvede zbiranje informacij od vpletenih oseb, obenem pa predlaga tudi sprejetje konkretnih ukrepov, ki bi domnevnega izvajalca mobinga odvrnili od dejanja, oziroma vedenja, ki bi ustrezalo definiciji mobinga.