DP Agencija d.o.o.

Dokaze naj pridobiva licencirani detektiv

V enem izmed predhodnih prispevkov je bila izpostavljena tema, da lahko detektivsko dejavnost opravlja zgolj licencirani detektiv. Kljub temu v praksi detektivska upravičenja izvajajo tudi osebe, ki nimajo statusa licenciranega detektiva (npr. laični nadzorniki, preiskovalci v zavarovalnicah in bankah, zaposleni v kadrovskih službah itd.). Slednje je še posebej sporno. Zato bomo na kratko pojasnili, kaj pomeni vrednost dokazov, ki jih pridobi licencirani detektiv v postopkih pred sodišči in državnimi organi. Detektiv ima kot strokovnjak skladno z določabmi Zakona o detektivski dejavnosti pravico zbirati informacije in dokazno gradivo od kogarkoli, pri čemer mora biti upoštevano načelo prostovoljnosti. Navedeno pravico je zakonodajalec podelil zgolj licenciranemu detektivu, kar pomeni, da so dokazi, ki jih je pridobil licencirani detektiv skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti tudi zakoniti. Zakonitost pridobitve dokazov pa je pogoj, da sodišče te dokaze tudi uporabi v sodnih postopkih. Nedopustno je namreč, da bi de facto lahko vsakdo izvajal detektivska upravičenja in to opravičeval s področnimi predpisi, ter potem tako pridobljene dokaze predlagal v postopkih pred sodišči. S tem bi lahko posegel v temeljne človekove pravice in svoboščine posameznikov, brez vsakršnega nadzora, kar bi lahko bilo sporno z vidika spoštovanja Ustave RS. Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da licencirani detektiv pridobiva dokazno gradivo strokovno in zakonito, kar je pogoj za to, da sodišče tovrstni dokaz ovrednoti kot zakonit in tako odloči na podlagi dejstev in dokazov.